Berete ali poslušate nas lahko na plaži, doma, v senci ali na soncu. Glede tega nam je vseeno ...
Odprite v brskalniku
|
|
Pozdravljeni,
na vašem Radiu Študent smo se odločili, da razpošljemo pregled najboljših in najbolj odmevnih vsebin, ki smo jih na naših valovih predvajali v zadnjih dveh mesecih (maj, junij). Berete ali poslušate nas lahko na plaži, doma, v senci ali na soncu. Glede tega nam je vseeno.
Če se želite od prejemanja teh obvestil odjaviti, lahko to storite na dnu strani, a mislimo, da vam tak pregled lahko pride prav. In prav nič proti ne bomo imeli, če ga boste še komu posredovali.
Menimo sicer, da so spodnje vsebine res vredne vašega ogleda in pozornosti. Zbrali smo članke, ki so bodisi strokovni bodisi zabavni, včasih konfliktni in včasih prijetni. V vsakem primeru menimo, da so kvalitetni in aktualni tudi danes. Za vsakogar nekaj, torej ...
Bodite dobro,
—uredništvo Radia Študent
|
Politika |
|
Pozorno spremljamo:
Privatizacija Luke Koper
Načrtovana menjava treh nadzornikov Luke Koper je le zadnji v vrsti korakov te vlade v smeri privatizacije koprskega pristanišča. Nekaj izmed teh korakov smo razdelali v intervjuju z infrastrukturnim ministrom Petrom Gašperšičem. Načrt za privatizacijo Luke, kakršnega je predstavil direktor Slovenskih železnic smo obdelali v oddaji Mehanika prodaje. Serijo pritiskov v smeri privatizacije smo združili v oddaji Anatomija prodaje. O zgodovini in sindikalnem organiziranju v Luki pa smo se pogovarjali tudi s predstavnikoma Sindikata pomorskih delavcev..
|
|
V retrospektivi
Padec hrvaške vlade
Na Hrvaškem so politično dogajanje narekovale razprtije v koaliciji, ki so pripeljale do končnega razpada vlade in predčasnih volitev. Ob robu parlamentarnega dogajanja se je zvrstila tudi vrsta uličnih manifestacij, med drugim za in proti splavu ter v podporo reformi šolstva, zaradi ustaških teženj HDZ je zveza antifašističnih borcev odpovedala udeležbo na državni proslavi ob prazniku antifašistične borbe.
|
|
Kolumbijska vlada in uporniško gibanje FARC sta podpisala mirovni sporazum. O FARC-ovem več desetletnem boju, njegovih dosežkih in prihajajoči kolumbijski stvarnosti. Poslušajte
|
|
Med julijem in oktobrom pripravljamo
Osamosvojitveni program
Četrt stoletja po zmagi v “večstoletnem boju za narodno osvoboditev” vsak drugi in četrti ponedeljek v mesecu ponovno odkrivamo slovensko tranzicijo. V zadnjem tednu smo se lotili trgovine z orožjem iz začetka devetdesetih let in formiranja gospodarskih omrežij. Včeraj smo se lotili denacionalizacije stanovanj in razvoja stanovanjske politike.
|
Glasba |
Prav zares nam je dala misliti ugotovitev popolnoma arbitrarne slalomske polarizacije mnenj, povezanih s fenomenom kamniškega kolektiva Matter. |
Matter
|
„Precej manj evfemističen pa je lahko kritik pri liričnih pasažah, v katerih skupina črpa reference in, bojim se, tudi navdih iz bog ve kje. Ko Dacho zaključi album z izjavo, da bi se najraje »batlal« s pesniki, to očitno misli čisto resno. Žal. /../ Ob opiranju skupine na humanistični kanon lahko skoraj že vzkliknemo: »o čem da fak govorite?«“
|
„In tisti, ki se pritožujejo nad domnevno »nerazumljivostjo«, »čudaškostjo« ali »jebivetrstvom« so po mojem slepi za poetski podvig, ki se dogaja tukaj in zdaj pred nami, med nami. Na presečišču popkulturnih trendov, lokalne zaznamovanosti, undergrounda in vrag-ti-ga-vedi česa še – vsekakor pa radodarnosti in odprtosti duha.“
|
—Michael C. Jumič v Tolpi bumov Preberite
|
—Marko Karlovčec v RŠ recenziji
Preberite
|
|
|
Pred nastopom na Drugi godbi
Pred premiernim ljubljanskim koncertom prvaka slam poezije in aktivista Saula Williamsa se nam je občutno dvignil krvni pritisk, Jizah pa si ni mogel kaj, da ne bi v ljubljanskem hotelu poskusil z malo drugačnimi vprašanji ... Poslušajte
|
|
Mladi Rapetek v Gala Hali
Obiskali in razmislili smo sklepno dejanje zanimivega projekta Mladi rapetek, namenjenega osnovnošolcem ter (sub)kulturi hip-hopa v našem mestu in državi. Piše Jernej Trebežnik. Preberite
|
Tolpe bumov
|
|
Kultura |
|
Širše misliti eno razstavo ...
Kaja Kraner skozi razstavo Decentralizacija sodobnih umetnosti v Rogu premisli, kaj je centralizacija sodobne umetnosti, kakšna je kulturno-umetniška produkcija v navezavi na politično-ekonomske procese, kakšna je diskurzivna logika, ki vse to pogajanja. Poslušajte
|
|
Pismo iz tujine
Simon Smole piše pismo iz tujine, iz debilizirane različice Roga v Lizboni. Da vidite, zakaj naš domači Rog nekaj šteje, kaj se lahko naredi z avtonomnimi prostori, kaj iz njih lahko nastane. Lx Factory je ta simbol, ki se kaže v trinadstropnem hamburgerju za 6,5 evra. Poslušajte
|
|
Kam so šle vse scenice?
O zaskrbljujočih rezultatih Javnega razpisa za izbor dvoletnih kulturnih projektov in za zdaj še neuradnih rezultatih Javnega razpisa za izbor kulturnih projektov na področjih umetnosti, ki so poleg občinskih največji viri sofinanciranja slovenske nevladne umetniške scene Poslušajte
|
|
Financiranje kulture
Veste, kako točno oblastniki razumejo kulturo? In kaj ima pri tem kultura dediščina? Kaj sporni idrijski rudniki? Tadej Meserko v oddaji Oči, da ne vidijo razišče to nejasno in nebulozno področje. Da boste vedeli, kam dejansko gre državni keš, namenjen "kulturi" Poslušajte
|
|
Recenzija Vojnovičeve Fige
Sinanović Muanís o Vojnoviću Goranu, njegovem romanu Figa. Sedaj lahko slišite nekaj takega kot: "Meni in zame zveni kot guilty pleasure«. Ker je morda the slovenski roman 21. stoletja in ker Vojnović ni nikoli na ravni svoje naloge. Poslušajte
|
|
Pisanje skozi izkustvo trpljenja
Forma posredovanja mu dopušča oplemenititi izkušnjo s čimerkoli. Kot je sam zapisal, da se človek, ki je izgubil družino “jokal ne bo nikoli več," sem sam brez težave lahko oplemenitil Videmškovo izkušnjo z govorjenjem neumnosti o njegovih higieničnih navadah. Poslušajte
|
|
Tu pa tam v podporo egipčanskemu pisatelju
Ahmad Naži služi dvoletno zaporno kazen zaradi »kršenja javne spodobnosti« z eksplicitnim pisanjem o spolnosti in drogah v svojem romanu »Raba življenja«. Eno izmed poglavij romana s sporno vsebino je bilo namreč objavljeno v literarni reviji, zaradi česar je bilo poglavje dojeto kot novinarski prispevek in posledično preganjano. V Tu pa tam lahko tokrat slišite to prepovedano vsebino.
Kaj pa naj tipični dvajset-in-nekajletniki počnejo v Kairu? Naj se predajajo lizanju punčic? Ali češplje? Mogoče radi fafajo ali ližejo čevlje ali snifajo hašiš, pomešan z zdrobljenimi spalnimi tabletami? Lahko bi se tudi vprašali, koliko časa so ti fetiši sploh zanimivi. Vse življenje? /../ In evo nas, vsak človek otoček zase in po ničemer višjem ne stremimo, kot da bi se družili. Pri življenju ostajamo tako, da drug drugemu izsesavamo veselje. Mona May stoji pri zvočnikih. Oči ima osteklenele, kot da so ji dušo izpile glasbene opice na stropu, in telo se ji ziblje v ritmu.
—Ahmad Naži v v prevodu Katje Zakrajšek in Jone Fras ter ob glasovni interpretaciji Bige, Cvetka in Špele Poslušajte
|
Znanost |
O singularnih dogodkih evolucije
Sklop dveh oddaj o dveh singularnih dogodkih evolucije – prva oddaja govori o abiogenezi, kako je iz neživih organskih molekul nastalo življenje oziroma prva celica, s katero sploh lahko začnemo govoriti o evoluciji. Druga oddaja pa o njenem nadaljnjem razvoju v evkariontsko celico – kateri edinstven dogodek je omogočil ta evolucijski preskok, kako je prišlo do mnogoceličnosti, nastanka spola in kateri pojavi so se v evoluciji celice dogodili večkrat.
|
|
Klasična orodja biološke znanosti, kot sta genetika in fiziologija, tukaj omagajo, saj nas pri vprašanju nastanka življenja zanima sam nastanek pojavov, ki jih genetika in fiziologija zgolj opisujeta. Vodič po našem nastanku z Andrejem Podobnikom. Poslušajte
|
|
Zapletati naj bi se začelo s pojavom prvih evkariontov. Najstarejše fosile evkariontskih celic poznamo dobro milijardo in pol let. Več o tem preskoku in pomenu za razvoj živih bitij nam je povedal profesor Rok Kostanjšek z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Poslušajte
|
|
Neprijetna stran biomedicine
Leta 1937 v ZDA farmacevtsko podjetje ustvari antibiotični sirup z malinino aromo. Kot topilo sestavin zdravila uporabijo dietilni glikol. V naslednjem mesecu zaradi njegove uporabe umre več kot 100 ljudi. Kaj ima to z živalmi? Poslušajte
|
Univerza |
|
Teorija v praksi
Kaj imta skupnega razmišljanje situacionistov o študentih leta 1966 in realnost študentskega življenja okoli leta 2016? Razmišljala je Klara Otorepec. Poslušajte
|
|
Neoliberalne ideje v slovenskih vrtcih
Z Zalo Č. Gruden na dolgo in široko teoretiziramo o uvajanju neoliberalnih idej in praks v predagoško izobraževalne ustanove. V prispevku se na lastna ušesa prepričajte, kako je to videti v praksi. Poslušajte
|
|
Težave v visokem šolstvu
Novela ZVIS: več glav, več denarja; novela ZskuS: zunanji nadzor za študentske organizacije; oktobrske volitve v študentske organizacije. Tine Bele pregleda, kje smo in napoveduje, kam gremo. Preberite
|
|
Podjetniško-karierni univerzitetni pospeševalnik
Odlična satira Igorja Bijukliča, Primoža Turka, Jerneje Brumen, Petra Karbe in Andreja Markoviča. Futurološka futorologija je sedanjost postala. S pomočjo Inštituta za zgodovino prihodnosti izvemo, kako. Poslušajte
|
Pošiljatelj: Zavod Radio Študent Svetčeva ulica 9, SI-1000 Ljubljana, urednistvo@radiostudent.si
Twitter
Facebook
|
Za odjavo pošljite prazno sporočilo na obvestila-leave@radiostudent.si ali pišite na podpora@radiostudent.si za pomoč.
To unsubscribe, send a blank message to obvestila-leave@radiostudent.si or request assistance at podpora@radiostudent.si.
|
|