RESPECT WORDS - »Etično novinarstvo proti sovražnemu govoru«

Zvočni posnetki

Aigul Hakimova

Limbo – kje so zavrnjeni begunci

Slovenija podeli status begunca le 11 % prosilcem za azil. Večina ljudi odide, preden se jim izda bodisi negativna bodisi pozitivna odločba. Nekaj ljudi pa ostane brez dokumentov, brez možnosti legalizacije. Slovenska azilna politika poleg podeljevanja statusov mednarodne zaščite še kar pridno proizvaja ljudi brez papirjev (sans-papier). Na predstavitvi se bomo pogovarjali o naraščajočem trendu produkcije ljudi brez dokumentov s strani lokalne birokracije.

Aigul Hakimova je aktivistka iz mnogih gibanj, ki so se ukvarjala s problematiko migracij, manjšin in družbene neenakosti. Trenutno najbolj aktivna v prostoru Second-Home v Tovarni Rog, ki ga upravljajo begunci.

Barbara Rajgelj

Pravni vidiki sovražnega, diskriminatornega in lažnivega govora

V predavanju bodon predstavljeni zakonski vidiki nacionalnega in izbranih tujih prav, praksa slovenskega državnega tožilstva in sodišč, sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice ter avtonomna pravila spletnih platform in organizacij (Spletno oko, Facebook, Oglaševalski kodeks, Kodeks DNS, Pravilnik o disciplinski odgovornosti študentov UL). Poleg analize razmerja med svobodo izražanja in sovražnim govorom bo pozornost usmerjena tudi k analizi pravnih vidikov diskriminatornega in lažnivega govora, ki v pravnem sistemu (še) nimata svojega jasnega mesta.

Barbara Rajgelj predava pravne predmete na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.

Biljana Zikić

Manjšinske skupnosti iz nekdanje Jugoslavije v Sloveniji

Predstavitev položaja in statusa manjšinskih skupnosti iz nekdanje Jugoslavije v Sloveniji. Ustavno nepriznane manjšine: razlogi, posledice. Reprezentacije manjšin in dostop do centralnih medijev. Manjšinski mediji: trenutno stanje, možnosti, izzivi. Manjšinska društva: folklorizacija, tradicionalizacija, marginalizacija. Vsakdanje življenje in manjšine, jezik. Povezovanje z drugimi manjšinami, migranti, priseljenci in možnosti za manjšinski aktivizem.

Biljana Žikić, novinarka in strokovna sodelavka Srbskega kulturnega centra Danilo Kiš. Doktorirala iz medijskih študijev v Ljubljani, več let se ukvarja z manjšinsko problematiko.

Boris Vasev

Novinarski vidik poročanja o manjšinah, migracijah in beguncih

Kako pristopiti k poročanju o migracijah, begunstvu, manjšinah in ostalih družbeno občutljivih temah? Kdaj postane navajanje dejstev orodje medijske manipulacije in preprečevanja celovitejšega razumevanja teh tematik? Zakaj bi morali v poročanje o beguncih ob navedbah ministrstev in t. i. varnostnih organov vključiti recenzijo literarnega dela avtorja iz Damaska, plošče kabulskih glasbenikov, filma iranskega režiserja? Kateri terorizem si zasluži to oznako in poročanje na naslovnicah? Nastop in razprava bosta posvečena premisleku o vlogi in dolžnostih novinarjev in novinark pri poročanju o teh tematikah od kontekstualizacije do prepoznavanja lastne inercije.

Boris Vasev: novinar na MMC RTV-SLO in nekdanji urednik aktualnopolitične redakcije na Radiu Študent

Boris Vezjak

Zakaj je Slovenija paradiž za ljubitelje sovražnega govora

Predstavitev bo namenjena prezentacijam aktualnega sovražnega govora v javnem in medijskem diskurzu: njegovemu selektivnemu prepoznavanju in novinarsko podprti mimikriji, pravni in konceptualni izmuzljivosti njegove definicije v domači kazenski zakonodaji in posledični slabi nepregonljivosti. Kdaj trči ob pravico do svobode izražanja, kako ga od te pravice razmejimo? Zakaj vsako zaničevanje in žalitev še nista sovražni govor? V odprti razpravi se bomo dotaknili še zlasti njegovih konkretnih artikulacij v odnosu do beguncev v času migrantske krize.

Boris Vezjak predava filozofijo na Filozofski in Pedagoški fakulteti v Mariboru.

Primož Šterbenc

O islamofobiji

V Evropi se v zadnjih dveh letih zaradi begunskega vala, ki prihaja večinoma iz muslimanskih dežel, zelo krepijo islamofobija in desničarske skupine. To nikakor ni presenečenje glede na zgodovinsko ukoreninjenost in trdoživost protiislamskega diskurza ter socialno zmeraj bolj zaostren položaj, povzročen s sledenjem EU neoliberalnim politikam, ki jih diktira Nemčija s svojo ideologijo ordoliberalizma. Vendar pa se je proti islamofobiji nujno boriti, in sicer s poudarjanjem več dejstev: begunski val je v daleč največji meri povzročil Zahod z vojaškimi intervencijami v Afganistanu in predvsem Iraku; kot predvideva konstruktivistična razlaga vpliva religije na nastanek konflikta, politične skupine želijo osvojiti ali ohraniti oblast z naslanjanjem na intersubjektivne strukture oz. na zgodovinsko generirane latentne miselne vzorce; islam nikakor ni religija, ki bi bila tako tuja krščanstvu in Evropi ter je tudi odločilno vplivala na nastanek sodobne, znanstveno razvite Evrope. In ne nazadnje, strategija preusmerjanja pozornosti od najbolj akutnih problemov k »nevarnosti Drugega« je zelo stara in danes vse bolj očitna.

Dr. Primož Šterbenc, politolog in sociolog, je docent na Fakulteti za management Univerze na Primorskem, kjer prvenstveno predava na magistrskem programu Politologija.

Tadej Troha

Objektivna ksenofobija

Tehnične ovire, integracijske zmožnosti, spremenjene razmere Je poteze slovenskih oblasti v času begunske krize mogoče preprosto razkrinkati? Je dovolj reči, da je takrat, ko si je omislila tehnične ovire, v resnici postavila žico? Da takrat, ko izmuzljivo govori o integracijskih zmožnostih, v resnici govori, da v državo najraje ne bi sprejela nikogar več? Da je z novelo zakona o tujcih, ki jo je sprejela za primer spremenjenih razmer v prihodnosti, v resnici že zaklenila mejo? Vse to je res – a resnica je v samem videzu, resnica je v nedefiniranih frazah, resnica je v gestah, ki se pretvarjajo, da jih ni. V mehanizmu oblasti modernega centra ni prostora za subjektivne poteze in subjektivne presoje. Vsega je ravno toliko, kot je prav, vse je tako, kot mora biti, vse je zgolj objektivno – tudi ksenofobija.

Tadej Troha je raziskovalec na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU in soavtor oddaje Prišepetovalci na Radiu Študent.

Veronika Bajt

Z (od)govorom nad sovražni govor

Slovenija se sooča s pomanjkanjem mehanizmov za preganjanje sovražnega govora, zato so številni akterji civilne družbe prevzeli pobudo za ukrepanje – tako »za svobodo govora« kot »proti sovražnemu govoru«. Prispevek naslavlja razumevanje sovražnega govora kot politično vprašanje; sovražni govor torej obravnava kot pojav, ki presega ozke pravne opredelitve in zgolj kazensko pregonljive načine delovanja. V izhodišče postavlja rasistične in nacionalistične ideje izključevanja v povezavi s t. i. begunsko krizo, ki so (tudi s pomočjo interneta) zelo hitro postale »mainstream«. To je še dodatno okrepilo varnostni diskurz političnih akterjev in militarizacijo, kar se pričakovano zrcali v strahu, nesolidarnosti in sovraštvu. Ker razprave ostajajo ujete v dihotomijo sovražni govor/svoboda govora (tu je vloga medijev izjemnega pomena), je alternativno razmišljanje o možnih načinih naslavljanja tega pomembnega izziva v danem zgodovinskem trenutku oteženo.

Veronika Bajt je raziskovalka in vodja projektov na Mirovnem inštitutu.